V Iranu izbrali novega voditelja

Francoski predsednik Emmanuel Macron je danes govoril z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in iranskim predsednikom Masudom Pezeškianom pred potovanjem na Ciper, namenjenim krepitvi varnosti okoli omenjene države in v vzhodnem Sredozemlju po izbruhu ameriško-izraelskega spopada z Iranom, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Kot prvi zahodni voditelj, ki je od izbruha vojne govoril z iranskim predsednikom, je Macron preko družbenega omrežja X sporočil, da je "poudaril potrebo, da Iran nemudoma preneha z napadi na države v regiji".

Iran je tudi pozval, naj zagotovi prosto plovbo v Hormuški ožini, je dodal. Podrobnosti pogovora z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom ni razkril. Francoski predsednik je iranskemu kolegu ponovil svojo "globoko zaskrbljenost zaradi razvoja iranskega jedrskega in balističnega programa ter vseh njegovih dejavnikov destabilizacije v regiji, kar je izvor sedanje krize", dodaja AFP.

Še en ameriški vojak je umrl zaradi ran, ki jih je utrpel med iranskim napadom na ameriško oporišče v Savdski Arabiji, je na družbenem omrežju X sporočilo ameriško Centralno poveljstvo. To je sedma smrt med ameriškimi vojaki, odkar se je 28. februarja začel konflikt, potem ko so ZDA in Izrael napadli Iran.

Identiteta vojaka bo razkrita šele 24 ur po tem, ko bodo o smrti obveščeni njegovi družinski člani, še dodaja objava.

Po navedbah iranske vojske, ki jih povzema tiskovna agencija Fars, je bilo v ameriškem napadu na iransko vojaško ladjo v Indijskem oceanu ubitih najmanj 104 pripadnikov iranske vojske, 32 pa jih je bilo ranjenih.

Združene države Amerike naj bi izvajale tudi diplomatski pritisk na Šrilanko glede izročitve rešenih iranskih mornarjev.

ZDA so sporočile, da ne nameravajo napasti iranske energetske infrastrukture, vključno z naftnim in plinskim sektorjem, ter dodale, da za napadi na skladišča goriva v okolici Teherana stoji Izrael, poroča Al Džazira.

Izrael je v minulem dnevu v Libanonu izvedel več kot 100 zračnih napadov, navaja Al Džazira.

Kot je sporočila izraelska vojska, je med drugim zadela skladišča orožja Hezbolaha, več deset vojaških objektov, poveljniški center in vadbeni kompleks.

Po podatkih libanonske vlade je bilo v tednu spopadov razseljenih več kot pol milijona ljudi.

Napad na stanovanjsko stavbo v Savdski Arabiji je po navedbah tamkajšnje civilne zaščite zahteval najmanj dve smrtni žrtvi, še 12 ljudi pa je poškodovanih.

Izraelska vojska je začela "obsežne napade" na infrastrukturo iranskega režima, je sporočila vojska.

Čeprav Izrael trdi, da v vojni proti Iranu cilja vojaške ali "teroristične" objekte, je bilo v njegovih napadih ubitih tudi veliko civilistov

"Združeno kraljestvo končno resno razmišlja o napotitvi dveh letalonosilk na Bližnji vzhod. V redu je, premier [Keir] Starmer, ne potrebujemo jih več. A si bomo zapomnili. Ne potrebujemo ljudi, ki se vojni pridružijo, potem ko smo že zmagali," je ameriški predsednik Donald Trump zapisal v objavi.

Britanski mediji poročajo, da kraljeva mornarica pripravlja letalonosilko HMS Prince Wales, ki se trenutno nahaja v Portsmouthu na jugu Anglije, na morebitno napotitev na Bližnji vzhod, vendar dokončne odločitve še niso sprejeli.

Starmer je sprva zavrnil kakršno koli vlogo v vojni z Iranom, a se je pozneje strinjal z ameriško prošnjo za uporabo dveh britanskih oporišč za "specifične in omejene obrambne namene".

Starmer in Trump sta se sicer danes po telefonu pogovarjala o razmerah na Bližnjem vzhodu, je sporočila britanska vlada. Dodala je, da sta voditelja govorila o uporabi britanskih letalskih baz s strani ZDA v podporo kolektivni samoobrambi partnerjev v regiji.